Mladi odbojkarji Krke so jih izkoristili z vsakodnevnimi dopoldanskimi treningi v ŠD Marof. Sedaj pa veselo v običajni ritem: šola – učenje – trening – počitek – šola – učenje –trening – počitek.
Trener Prah je o dogajanju med krompirjevimi počitnicami pripravil kratko poročilo, trener Rojc pa je namesto poročila pobral nekaj odbojkarskih izjav in razmišljanj.
Trener Prah:
Šestih treningov odbojke na dveh do treh igriščih, ki so potekali med jesenskimi počitnicami v Športni dvorani Marof pod vodstvom trenerjev Jerneja Rojca in Andreja Praha, se je udeležilo v povprečju slabih 20 otrok starih od 10 do 16 let.
Nepopolna kadetska ekipa (Gašper Klobčar, Tim Malenšek, Jaka Bevc, Rok Dimič, Mark Pečnik, občasno Anže Murko) je s pomočjo nekaterih igralcev iz vrst starejših dečkov (Leon Gorše, Žiga Kočevar, Manuel Grunwald,Sašo Gotenc, Aljoša Kafol, Matic Hren, Tibor Kovačič) na prvem igrišču pod vodstvom trenerja Jerneja Rojca zelo kvalitetno opravila dveurne treninge vzdržljivosti, tehnike ter ekipne taktike.
Na drugem in občasno še na tretjem igrišču postavljenim s pomočjo legendarne črne elastike (beri poročilo lanske sezone po zmagi starejših dečkov v Žužemberku v zadnjem krogu kvalifikacij za vstop v A ligo) je trener Andrej Prah poučeval Eneja Jerino, Jana Udovča, Tima Peterlina, Bora Zirkelbacha, Aljaža Finka, Gašperja Volčjaka, Aljaža Ogulina, občasno Matica Hrena, Domna Šetino in Matevža Hvalo ter najmlajša Nejca Makaroviča in Marcela Burgerja, poleg vzgoje tudi odbojkarsko individualno tehniko ter skupinsko tehniko s poudarkom sprejemanja žog, podajanja žog ter vrst odbojkarskih napadov.
Prav vsi omenjeni udeleženci so zadnja dva treninga skozi igro dokazali, da so se veliko naučili. Ne samo, da so igralci pridobili na odbojkarskih veščinah, ampak tudi na dobrem obnašanju in prijateljskem odnosu do soigralcev.
Nekoliko bode dejstvo, da je obisk mladih odbojkarjev na tekmah državnega prvenstva prve ekipe, ki nastopa v elitni skupini, zelo slab. Ob tem oba trenerja porabita veliko energije zato, da za tekme, ki jih članska ekipa Krke igra v domači dvorani, določita ekipo dečkov za pomoč pri pobiranju žog in brisanju tal. Nezainteresiranost za obisk in pomoč pri pobiranju žog in brisanju tal se je žal pokazala na začetku jutranjega treninga dva dni pred obiskom ekipe, ki nastopa v evropski ligi – ACH VOLLEY. Takšno nezanimanje za brezplačen ogled tekme prve državne lige in posledično za dober odbojkarski seminar v živo prav gotovo ni v skladu z željo večine mladih igralcev, da bi se udeležila vsaj dveh mednarodnih turnirjev v tej sezoni.
Na vprašanje, kako je bilo na treningih med počitnicami v ŠD Marof, je najmlajši udeleženec Marcel Burger odgovoril na kratko: “SUPER!”
Trener Rojc:
Igralcem smo zastavili nekaj vprašanj in dobili zanimive odgovore.
Počitnice smo preživeli odbojkarsko aktivni. Kako ste doživeli treninge?
Jaka Bevc: Treningi so bili podobni kot ponavadi. Razlika je bila predvsem v igralski zasedbi, saj so se nam pridružili tudi starejši dečki. Na treningih smo resno trenirali, a se tudi zabavali.
Žiga Kočevar: Treninge sem doživel zelo pozitivno, saj so mi termini ugajali in predvsem sem se zabaval ob dobri družbi soigralcev ter obeh trenerjev.
Mark Pečnik: Počitniški treningi so mi bili zelo zanimivi, saj smo večino časa preživeli z igro 6 na 6.
Anže Borin: Treningi med počitnicami so bili več kot odličen način za zapolnjevanje počitniškega urnika. Za mano je odličen teden treningov. Veliko časa smo posvetili igri, kar me je še dodatno navdušilo.
Gašper Klobčar: Treninge sem doživel zelo aktivno, na trenigih je bila prisotna pozitivna energija. V ekipi pa je nasploh energija pozitivna.
Kaj v odbojki, ki je ekipni šport, vam je še posebej všeč?
Jaka Bevc: Všeč mi je, da ekipa igra vsi za enega eden za vse. Da v odbojki ni prostora za soliranje, temveč se mora celotna ekipa potruditi za zmago. Nikoli ne zmaga posameznik, vedno ekipa. Občutek ko rešiš nemogočo žogo in nato tvoja ekipa osvoji točko, je neverjeten.
Žiga Kočevar: V odbojki ki je ekipni šport mi je najbolj všeč to, da mora ekipa sodelovati, da uspe, da delajo vsi za enega in eden za vse.
Mark Pečnik: Posebej mi je všeč, da je igra odvisna od vseh 6. igralcev.
Anže Borin: Pri odbojki, kot ekipni šport, mi je posebej všeč potrebna medsebojna komunikacija, sodelovanje med soigralci, pa tudi tista pozitivna tekmovalnost med nasprotniki.
Gašper Klobčar: Še posebej mi je všeč ta ekipni duh, ki vlada v naši ekipi, tako na igrišču kot v garderobi . V športu nisi sam in ni vse odvisno od posameznika. Ekipa ti pomaga, stoji za tabo in je veliko lažje kot individualno.
Kako lahko opišeš občutke, ko tvoja ekipa igra dobro in kakšni so, ko tvoji ekipi ne gre?
Jaka Bevc: Neverjetno veselje, navdušeneje, vznemirjene, uzivam v igri, veselim se s celotno ekipo, ponosen sem. Če nam ne gre, mi je vedno žal za celotno ekipo, ker ne dosegamo tistega nivoja, ki ga znamo in si ga želimo pokazati svetu, tistega za kar se trudimo na treningih. Če so razlog za slabo igro neumne napake čutim razočaranje. Drugače pa se vedno trudimo boriti in rezultat obrniti nam v prid. V težkih trenutkih bi se morali se bolj spodbujat in se nikoli predati ter vedno pokazat kaj znamo.
Žiga Kočevar: Občutki ob uspehih ekipe so nepopisni, ko vidiš, da vse lepo “štima” od sprejema do podaj in dobrih zaključkov napadalcev, se ti zdi, da smo neustavljivi in takrat sem zelo ponosen na ekipo saj lepo sodelujemo. Ko pa ekipi ne gre, so občutki grozni saj se ti zdi, da gre vse samo še navzdol. Takrat pa zagotovo največ štejejo spodbudne besede, ki igralce pomirijo in jih pripravijo do tega, da zbrano nadaljuje igro. To vem iz lastnih izkušenj, saj mi kdaj pri igri ne gre in me takrat take besede pripravijo do tega, da se res maksimalno potrudim za ekipo.
Mark Pečnik: Ko gre ekipi dobro sem seveda dobre volje, poln veselja, posebej sproščen in vse ostalo odmislim. Ko pa ekipi ne gre, pa sem potrt.
Anže Borin: Občutki, ko ekipa zmaguje so zares odlični, počutiš se kot zmagovalec, lažje in predvsem manj stresno pa je nadaljevati tekmo. Ko ekipa izgublja, so občutki zares slabi. Težko je obdržati potrebno koncentracijo, zahtevno je ostati zbran. Takrat so misli negativne, saj že razmišljaš o morebitnih posledicah poraza.
Gašper Klobčar: Ko ekipa igra dobro, so občutki fenomenalni, vsi se veselimo, skačemo, kričimo, res super. Ko pa nam gre malo slabše, mislim, da bi morali stopiti skupaj podpreti drug drugega in igrati naprej kot prava ekipa.
Ste si kakšen dogodek s treningov še posebej zapomnili?
Jaka Bevc: Seveda smo bili najbolj veseli, ko se nam je po reprezentančnih pripravah zopet pridružil »reprezentančna zvezda«, Luka Lindič. Zanimivo je tudi bilo, ko nam je trener predstavil novo tehniko reševanja žoge »kontra vpijač«, kasneje smo izvedeli, da je to šala.
Žiga Kočevar: V spominu mi je ostal trening, na katerem smo s soigralci po domače povedano razbijali v napadu in smo se počutili neustavljivi. A smo kmalu za tem padli na realna tla, ko je trener zamenjal srednja blokerja in smo imeli nasproti odličen blok pred sabo, skozi katerega je bilo težko prodirati. Mislim, da sem od tega treninga odnesel ogromno.
Mark Pečnik: To je bil dogodek, ko je soigralec z vso močjo zabil žogo v tri metrski prostor.
Anže Borin: Posebej mi je ostal v spominu dogodek na začetku letošnje sezone, ko smo večino časa posvetili fizični pripravljenosti. Ogromno smo tekli in s tem nabirali potrebno kondicijo. Tedaj sem bil že na robu obupa, ko sem komaj premagoval te fizične napore, saj sem bil po poletnih počitnicah v nič kaj dobri formi, a sem se ob enem zavedal, da je to dobro zame in mi bo le to pripomoglo v nadaljevanju sezone.
Gašper Klobčar: Na naših treningih se vedno najde kakšen smešen dogodek, ki nasmeji celotno ekipo in tudi trenerja. Nisem si zapomnil kakšnega posebnega dogodka, se pa velikokrat zgodi kaj smešnega.
