Bil je hkrati doktor in prijatelj. V zadnjih dvajsetih sezonah je bil nepogrešljiv na skoraj vseh naših domačih tekmah. Po enakem protokolu. Točno pol ure pred tekmo se je pojavil s svojo zdravniško torbo. ”Jaz se ne razumem na šport,….”, je bil stavek s katerim je običajno začenjal pogovor in nas spravljal v smeh. Popili smo kavico ali dve – na hitro – , pozanimal se je o zdravstvenem stanju igralcev, o nasprotniku in izjavil: ” Danes pa med tekmo res ne bom živčen.” Pa je bil. Vedno. Tako kot je bil vedno pripravljen pomagati. Bolj ali manj resnih poškodb običajno pri športu nikoli ne zmanjka. Pomagal je z nasveti, izkušnjami, poznanstvi, z dobro besedo in tudi njegove anekdote so, presenetljivo, imele terapevtske učinke. Zato smo ga cenili in zato je bil naš.
Doktor, pogrešali Te bomo.
S spoštovanjem in hvaležnostjo!
Odbojkarji Moškega odbojkarskega kluba Krka
